Na Študentski organizaciji Slovenije smo pripravili Predlog zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ), ki ureja težave, s katerimi se vsakodnevno soočajo študenti (in dijaki) in odpravlja varčevalne ukrepe na področju mladih.

HVALA ZA PODPORO

Skupaj smo dosegli uveljavitev ZUPŠ. Zahvaljujemo se vam za več kot 16.000 oddanih podpisov.


POGLAVITNE REŠITVE ZUPŠ

ZAKON ZA UREJANJE POLOŽAJA ŠTUDENTOV

Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 50. izredni seji Državnega zbora sprejeli Zakon za urejanje položaja študentov, ki ga je pripravila Študentska organizacija Slovenije, ob podpori več kot 16.000 državljanov Republike Slovenije pa ga je vložil prvi med poslanci, predsednik Državnega zbora, dr. Milan Brglez.

Dejstvo, da so na ŠOS v podporo Zakona za urejanje položaja študentov (ZUPŠ) zbrali preko 16.000 podpisov ter da so ga podprli prav vsi poslanci Državnega zbora, kaže na to, da je položaj mladih, še posebej študentov, po krizi v nezavidljivem položaju in da so bile zakonodajne spremembe nujne.

Kljub temu, da so na ŠOS pripravili zakonodajne spremembe, ki so bile realne in ki so upoštevale finančne zmogljivosti državnega proračuna, je bila večina predlogov tekom zakonodajnega procesa spremenjenih in dopolnjenih. Od predlaganih rešitev so bile naslednje sprejete brez sprememb:

študenti na 2. stopnji bolonjskega študija si po novem lahko, tako kot tisti na 1. stopnji, obetajo status študenta do konca študijskega leta tudi če magistrirajo tekom leta, statusu pa se bo študent lahko po novem tudi odpovedal (na primer za potrebe prijave v evidenco brezposelnih oseb);
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bo z enotnim pravilnikom uredilo položaj študentov s posebnimi potrebami, s čimer se bodo poenotile doslej različne prakse posameznih visokošolskih zavodov;
dijaki in študenti, ki prejemajo štipendijo po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1), bodo lahko tudi med letom zaprosili za prejemanje dodatka za bivanje, če bodo za to izpolnjevali pogoje.
Spremenjeni in nato sprejeti so bili naslednji predlogi:

predlog možnosti koriščenja subvencionirane študentske prehrane je bil spremenjen tako, da bodo študenti po novem upravičeni do koriščenja subvencionirane prehrane do 21.00 ure (in ne do 20.00, kot je veljalo doslej in 22.00, kot je bil predlog ŠOS);
predlog ŠOS, da študenti ohranijo zdravstveno zavarovanje po starših za ves čas, ko so vključeni v izobraževanje je bil spremenjen tako, da so študenti do takšnega zavarovanja upravičeni do konca šolskega oziroma študijskega leta, v katerem posameznik dopolni 26 let (in ne do dopolnjenega 26. leta, kot velja doslej).
Iz zakona pa so bili odstranjeni naslednji predlogi:

posebna osebna olajšava za prihodke študentov z naslova občasnega in začasnega dela dijakov in študentov se z ZUPŠ ne bo dvignila na predkrizno raven, je pa ta ukrep napovedan v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (EVA 2017-1611-0023), ki je že v postopku sprejemanja v Državnem zboru;
možnost koriščenja subvencionirane študentske prehrane med 15. julijem in 15. avgustom;
usklajevanje višine subvencije subvencionirane študentske prehrane, ki že od leta 2012 ostaja na isti višini 2,63 EUR na obrok, kljub temu, da bi se po Zakonu o subvencioniranju študentske prehrane višina subvencije morala usklajevati dvakrat letno v skladu z gibanjem cen življenjskih potrebščin.
Predsednik ŠOS, Aleksandar Spremo: Veseli smo, da so poslanci državnega zbora sprejeli Zakon za urejanje položaja študentov, ki smo ga pripravili na Študentski organizaciji Slovenije in zanj v enem tednu zbrali skoraj 17.000 podpisov podpore. Gre za odpravo dela varčevalnih ukrepov, ki bodo pripomogli k izboljšanju socialnega položaja študentov. Kljub temu, da se je končno besedilo zakona nekoliko spremenilo od prvotnega, smo zadovoljni, saj gre za pomemben korak v pravo smer. Zahvaljujemo se vsem pristojnim ministrstvom za konstruktiven dialog, vsem poslanskim skupinam za podporo in še posebej predsedniku državnega zbora dr. Milan Brglezu, ki nam je nesebično pomagal tako s formalno vložitvijo kot vztrajno podporo tekom zakonodajnega postopka.

DOHODNINA

Cilj spremembe Zakona o dohodnini (ZDoh-2) je vrniti višino posebne osebne olajšave (t. i. študentske olajšave), do katere so upravičeni dijaki in študenti ob opravljanju študentskega dela, na raven izpred spremembe zakona leta 2012. To pomeni dvig študentske olajšave iz zdajšnjih 2.477,03 eura na 3.302,70 eura. Namen ukrepa je – z davčno razbremenitvijo – dijakom in študentom dvigniti zaslužek, ki jim bo olajšal socialni položaj. Študenti so v veliki meri odvisni od lastnih sredstev, v povprečju jim prihodek iz lastnega dela predstavlja več kot tretjino vseh prihodkov. Velik del študentov je zaradi deprivilegiranega položaja prisiljen delati, da sploh lahko študira, med njimi pa so tudi taki, ki s svojim prihodkom finančno pomagajo tudi matični družini.

ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE

Trenutno so mladi obvezno zdravstveno zavarovani (kot družinski člani) zgolj do 26. leta. Po tem se morajo zavarovati kot samoplačniki (ob obveznem tudi za dopolnilno zavarovanje), kar znaša pribl. 600 eurov letno. Ureditev je za mlade diskriminatorna glede na visokošolski program (npr. enoviti magistrski programi, ki trajajo dlje), glede na osebne okoliščine (socialne razmere, bolezni, starševstvo itd.) in starost ob začetku študija (ne sledi konceptu vseživljenjskega učenja). Cilj spremembe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) je mladim zagotoviti obvezno zdravstveno zavarovanja po starših za celoten čas trajanja izobraževanja; torej da se pravica do zavarovanja veže na status dijaka/študenta (in ne na starost 26 let). Opredelili pa smo tudi dodatne pogoje, ki preprečujejo možnost zlorab.

SUBVENCIONIRANA ŠTUDENTSKA PREHRANA (študentski boni)

Cilj predlagane spremembe Zakona o subvencioniranju študentske prehrane (ZSŠP) je omogočiti študentom koriščenje subvencioniranega obroka do 22. ure ter v poletnih mesecih. Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF) je namreč leta 2012 omejil koriščenje subvencij za študentsko prehrano do 20. ure in med 15. julijem in 15. avgustom. Hkrati predlagamo dvig višine subvencije iz 2,63 eura na 2,78 eura, saj se subvencija zaradi varčevanja že pet let ni usklajevala z življenjskimi stroški.

Študijske obveznosti se na nekaterih študijskih programih izvajajo do 21. ure, dnevni ritem študentov pa pogosto zahteva večerno/nočno delo. Predlagana ureditev bi študentom olajšala usklajevanje študijskih, delovnih in prostočasnih aktivnosti ter znižala ceno študentskih obrokov.

ŠTIPENDIJE ZA TUJCE

Cilj spremembe Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) je omogočiti prejemanje državne štipendije tudi drugim državljanom, ki bivajo v Sloveniji in ne samo državljanom RS. Gre za uskladitev ureditve z evropsko zakonodajo in z ureditvijo, ki po Zakonu o štipendiranju (ZŠtip-1) velja za ostale štipendije.

DODATEK ZA BIVANJE

Drugi cilj predlogov na področju štipendiranja je, preko sprememb Zakona o štipendiranju (ZŠtip-1), omogočiti študentom, ki med študijskim letom izpolnijo pogoje za pridobitev dodatka za bivanje (k štipendiji), prejemanje slednjega. Trenutna ureditev je nepravična, saj med letom ni mogoče pričeti prejemati dodatka za bivanje (če do njega štipendist ni bil upravičen že ob sklenitvi štipendijskega razmerja), med tem, ko je izguba dodatka možna kadarkoli. Osnovni namen je torej pravičnejša ureditev štipendij oz. dodatkov k štipendijam.

ŠTUDENTI S POSEBNIMI POTREBAMI IN POSEBNIM STATUSOM

S spremembami Zakona o visokem šolstvu (ZViS) urejamo problematiko študentov s posebnimi potrebami (invalidi, trajno bolni in druge skupine) in posebnim statusom (športniki, umetniki, starši), ki za lažje usklajevanje študijskih obveznosti potrebujejo posebno obravnavo in prilagojen študijski proces. Trenutno namreč njihov položaj, kljub večletnim prizadevanjem ŠOS in drugih nevladnih organizacij, ni zakonsko urejen. To pomeni, da niso deležni posebne pozornosti ali prilagoditev, njihov položaj pa rešujejo posamezni visokošolski zavodi, brez ustrezne strokovne podpore in po lastni presoji. Cilji sprememb ZViS je torej prepoznati te skupine študentov in ministrstvu naložiti pripravo posebnega pravilnika, s katerim se uredijo definicije, način pridobitve statusa ter pravice, ki izhajajo iz njega.

STATUS PO ZAKLJUČKU ŠTUDIJA NA 2. STOPNJI

Cilj drugega dela sprememb ZViS je podaljšanje trajanja statusa študenta po diplomiranju na drugi bolonjski stopnji do izteka študijskega leta. Enaka ureditev že velja na prvi stopnji študija. Študentom oz. diplomantom omogoča lažjo organizacijo študijskih obveznosti, vključno z zagovorom zaključnega dela, po zaključku študija pa vmesno premostitveno obdobje do vključitve na trg dela oz. do morebitnega nadaljevanja študija na doktorski stopnji.

KORISTNE POVEZAVE


Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) je stanovska organizacija vseh slovenskih študentov in se kot taka zavzema za uresničevanje interesov več kot 100.000 študentov slovenskih fakultet, akademij, visokih in višjih strokovnih šol ter visokošolskih zavodov v tujini.

SPLOŠNI PODATKI ŠOS
Študentska organizacija Slovenije
Dunajska 51
1000 Ljubljana

info@studentska-org.si
kajpami@studentska-org.si

www.studentska.org

@studentskaorgsi

Kontakt za medije:
pr@studentska-org.si
GSM: 031 338 920